MANUŠANI INICIJATIVA

bašo crdipe procedura ani Manušani kidutni ki Republika  Srbija dindinimase Krisi tar i  legalizacijake biformalikane inčardine romane thanutna

Bor, 07.07.2015.

Liga e Romngi – Savakutni konferencija romane diznutenge amalipe, savo kidel pobut tar e70 kidutnja, akharel sa e forutne em forutnja tar e Srbija te inčaren manušani inicijativa bašo dindaripe Krisi tari legalizacijake biformalikane inčardine romane thanutna golesa bi crdela čanunikano procesi tari emancipacija romane jekhimase ani Srbija. E forutne em forutnja tar e Srbija sikavena bi kaj gndinen pe sa pire themutane thaj te, gijelte da, mangen šukaripe baši Srbija.

Ani Srbija si trujal 200 romane zhanutna save si popurane tar e 70 breša. Dujtane dešutane thanutna si andar 19. šelbrešutnipe. Gola putane thanutna, , golese kaj najsa legalizujime, najlen kanalizacija, paj, struja, komunikalni infrastruktura thaj dičhodon buteder bilaćhe thaj biinčardine bašo vestipe. Liga e Romngi kerdarda hramope Krisi tar i legalizacijake biformalikane inčardine romane thanutna, savesa gova problemi nakhadol. 

Trubuntni themutni administracija phangle mujesi si pe gova pućipe. Aktuelikane krisura tar e thanutna thaj legalizacija ni inzaren šaipe baše kherutane kerdaripa, komunalikano čuvdaripe thaj legalizacija e khera an save bešedpl pobut tar opaš šelbrešutnipe ni pheren tehnikano šaipe te legalizujindon. Trijal 200 romane thanutna ane pobare Srbijake forura sar si buteder tar e 70 breša. An lende vestin trujal 200.000 manuša. Gola khera si kerde lovenca gole bešutnenge po than kaj naj lengo. Bareder pobutane bešutane ke romane thanutna najsa pi buki niti šaj avenalen amalikane konornikane bešuthana save bi napalpal kindarena thaj save bi, gijalte, kerdona lengo dženutano sipe.

E Romen naj lengi politikani rig savi bi ani ani Srbijaki Kidutni vaćardarela kava Krisi. Kidindoj 30.000 hramopa zhaj  crdinoj kristikane inicijative bašo andaripe Krisi tar i legalizacijake biformalikane inčardine romane thanutna, romane kidutnja thaj forutne em forutna ki Srebija, po anglunipe tar o crdaripe  e Romengi Dujto Dekada, ka šaisarel  bućarnurenge ki  Manušani kidutni tari Republika Srbija te fundardol kava krisi thaj šajardol kerdaripe romane thanutna manuj avgivesutne čikatanika. Von si avgive, pire biurbanizacijasa, savorenge džungalipe ma pi rig pobuteder e Romnjenge  thaj e Romenge.

Liga e Romngi crdarda kidimmasa 30.000 hramopa e forutnja thaj e forutna ki Srbija lindoj ustavikane thaj kristikane  čačipenesa. Kerdikano katar o bućaripe tari Republikaki Srbijaki Kidutni an piro 150. dženo dikhljarel čačipen te phendardol krisi thaj aver bulikane aktura save inčaren emzala tare 30.000 alosarne.

Pačivale forutnja thaj moldome forutne ki Srbija

Akhara e forutnja thaj forutnen  ki Srbije te, sar but droma đi akana, akana d ate sikaven kaj si solidarikane golenca svenge solidaripe trubul. Te sikaven da jek drom kaj si I Srbija phuv jekane thaj čačipane manuša.

Aven amenca ano kamlipe te laćhara džudimaso šajipe thaj crdara procesi tari emancipacija E Roma ani Srbija, gijalte kaj ka hramosarel  Manušani inicijativa bašo crdipe  procedura bašo  dindaripe Krisi tar i  legalizacijake biformalikane inčardine romane thanutna

Lokalne medija baše čačipena e Romenge.                  

Kadrija Šajinović