ANO PAŠE VAKTI MOBILNO TIMJA VAŠ INKLUZIJA RROMENGI

Požarevci, Paraćini, Bor, Zaječari, 23.03.2018.

ANO PAŠE VAKTI MOBILNO TIMJA VAŠ INKLUZIJA RROMENGI ANDO  POŽAREVCI, PARAĆINI, BOR, ZAJEČARI thaj  КRALJEVO

Ano Ždrelo adikhardili bučardutni e dženutnenca relevantno institucienge kotar  Požarevci, Paraćini, Bor, Zaječari e resoa te formirinolpe Mobilno timja vaš inkluzija RRomengi.

Моbilno timja pendjardile sar efikasno modeli devipedumo pe lokalno niveli, savo phanela klidutne akterjen ani khupatni: kordinatorjen vaš rromane pučipe, pedagogiake asistentjen, sastipaske medijatoren, dženutnen kotar Centri vaš socijalno buti thaj Nacionalno servisi vaš bučaripe. Reso te formirinolpe timja sito pendjaripe thaj dikhlaripe realno manglipe rromana populaciako ando tereni, sar ini zorakharipe devipedumosko save manglape sar te lačarolpe olengo sasutno pašloipe, a ando rami e Strategija vaš socijalno inkluzija RRomengi thaj RRomanicengi ani Republika Srbija 2016-2025.

Brankica Jeremić, klidutno eksperti vaš socijalno inkluzija, sikhavdja resja thaj sebepi treningosko, thaj phendja: „Andi bučardutni maškhar aver, vakherdjam kotar koncepti socijalno inkluzijako, semnipe intersektorsko maškharipasko, sar ini kotar potencijalno institucionalno modelja save ando niveli lokalno korkodirekcije resena kordinišimi politika socijalno inkluzija“, thaj pana phendja: „Gendja save mobilno timja kedena, ka oven lačarde thaj analizirime, palo save ka kerolpe operativno plajna. Sakoja lokalno korkorodirekcija pedo akava fundo gendjengo kotar tereni ka kerol poro operativno plani savesko si reslipe agorisipe identifikuime problemja thaj ini odova prekal zoralikane priotitetja. Dženutne lokalno korkorodirekcijengo kotar sa procesi ka ovel olen suporti projektesko“.

Мilun Jovanović, dženo dizjako Krisesko Diz Kraljevo, adikharela kaj ekonomikano zoralipe rromana populaciako but semno. “ Nane numa te relocirinenpe, musaj te kerolpe mehamizmi savo olengo ka doldumo ando khuvipe andi buti, ama ini ando korkorobutipe.Vaš adžahar diso manglape te kerolpe ando vazdipe džandipe ko RRoma vaš on te len kotor ano procesi anglunisaripe pere dživdipasko thaj te len godaripe vaš poro dživdipe. On trubul čačikane te dikhen šajipe save olenge denape thaj korkore te keren ano lačaripe kvaliteti poro dživdipasko.“

Ov phendja kaj Roma dživdinena ano Kraljevo ano duj bešipaskethana, ini odova ano urbano kotor kote si infrastruktura. Numa so odote si but džene thaj fakti kao odola si biformalno bešipaskethana, on našti te ačhoven odote. Jekh kotar bešipaskethane sito po drom dži ko sastipasko centri thaj odova si pana jekh sebepi vaš relokacija. „Amari ideja si te legara kolometari podur kote si infrastruktura thaj kote plansko dokumenteja definišindjam odova kotor sat than vaš bešipe, a akana prekal projekti Tehnikako ažutipe vaš anglunisaripe dživdipaske  thaj bešipaske čhinadipe rromana populacijako ano biformalno bašipaskethana, kera kerdipaski dokumentacija vaš ano nevi alosardi parcela te lačhara neve bešipaske objektja.“

Sa si biš dizutne thaj komune so pendjarde problemi rromana populacijako, sar ini manglipe vaš agorisipe akala zumavipe.

Leipe kotor ando projekti „Tehnikako ažutipe vaš anglunisaripe dživdipaske  thaj bešipaske čhinadipe rromana populacijako ano biformalno bašipaskethana“ dizja thaj komune sikhavde učo niveli vaš hačaripe semnipe socijalno inkluzija RRomanicengo thaj RRomengo.

Semno kotor projektesko si šema biinardipaske vastušeja (grantja) ano rami  savesko delape dumo 11 projekata ano lokalno niveli ano sa molipe kotar 7,55 milijojna evrja. Ano rami inicijativako ka resolpe bešipasko agorisipe vaš prekal 1.000 RRomanice thaj RRoma, thaj lačaripe infrastrukturno čhinadipe vaš prekal 6.000 dženutne rromana populacijako.

Projekati „Tehnikako ažutipe vaš anglunisaripe dživdipaske  thaj bešipaske čhinadipe rromana populacijako ano biformalno bašipaskethana“ si jekh kotar inicijativa savi ano akava momenti deladumo Evropaki unija uzo maškharipe thaj ko-finansiripe Thagarutna R.Srbijaki. Kontraktno trupo projektesko si Ministribe finansijako, a šerutne konzumentja si Ministribe urbanizmesko, dromutnengo thaj infrastrukturako thaj Kancelarija vaš manišikane thaj minoritetjenge hakaja

RRoma siton jekh kotar majuškavde grupe ani Republika Srbija. Prekal oficielno gendja ani Srbija dživdinena 147.000 dženutne rromana populacijako (trujal 2% sasutna populacijako), hema čačikano gendo si but pobaro.RRomanice thaj RRoma ani Srbija arakhenape bare zumavipenca ano avev aver umalja dživdipaske vaš savo vakharena akala statistikake gendja: Paše 70% RRoma dživdinena ano biformalno bešipaskethana (bi elektrikaki energija, kanalizacija, pijibasko pani thaj sanitarija ano bešipaske objektja, teluno niveli higijenake čhinadipe thaj aver). Kotar sa gendo, 72,1% RRoma si biaktivno, a numa 27,9% aktivno, so sikavela učo niveli bibučaripasko RRomengo thaj baro phandipe kotar socijalno devipe.Edukacijaki struktura si bilači. Ano proseko,numa 64% rromane čhavore agorisinela fundono škola (93% ano sasutni populacija), dži procenti poangle mukhlipe fundono školako si 80% (8% ani sasutni populacija). Maškharutni škola agorisinela 11,05% a pouči thaj majuči paše 0,7% RRoma thaj RRomanice. Adjukardo dživdipasko lungipe RRomengo si 62,2 berša (74,1 berš vaš sasutni populacija).